Velika Polana

Zopet pozdravljen(a)!
Poleti (28.8.2016) sem se med enim izmed vikendov podala na Veliko Polano iz vasi Povlje. Do sedaj nekako nisem imela časa objaviti prispevka o tem, zato ga objavljam danes.
Kratek opis planine Velika Polana
Velika Polana je 140 metrov visoka planina v Kamniško-Savinskih Alpah nad vasjo Povlje, ujeta med Tolsti vrh in Grebenc (oziroma Storžič, če Grebenca ne poznaš). Planina ima lep pogled na jug na ljubljansko kotlino, razgledi na sever, vzhod in zahod pa so omejeni, saj na teh straneh raste gozd ali pa razglede zakrivajo višje gore.
Več o Veliki Polani in pristopih nanjo si lahko prebereš na strani hribi.net.
Pot do izhodišča
Z očetom sva se odločila, da se na Veliko Polano povzpneva iz vasi Povlje. V Povlje vodi več cest, midva sva se odločila, da se vanje pripeljeva mimo Kranja in Kokrice. Parkirala sva na parkirišču nad vasjo pri tabli za sprehajalno-učno pot Trstenik.
Pot na Veliko Polano
S parkirišča sva se usmerila levo proti gozdni poti. Ker je od mojega zadnjega obiska preteklo že nekaj let, se nisem spomnila, kje smo s sošolcem takrat hodili, zato sva se z očetom držala oznak za Veliko in Malo Polano. Ko sem pripravljala ta prispevek sem na hribi.net našla opis poti, ki sva jo prehodila.

Razgled s poti na Veliko Polano
Pot je tehnično lahka in primerna za vsakogar. Je pa mestoma strma in v mokrem vremenu zahteva malo več pozornosti, pozimi pa mogoče tudi dereze. Prav tako je na mestih ozka, zato je potrebna previdnost, da z nje ne zdrsnemo in se zaradi tega poškodujemo. Pot ni izpostavljena z strmimi bregovi na obeh straneh, vendar pa na mestih potrebujemo večjo pazljivost, predvsem če smo se odločili, da bomo zraven vzeli otroke, ki radi med pohodi skačejo na vse strani (vsaj jaz sem bila taka).
Do planine sva potrebovala dve uri, premagala pa sva okoli 700 višinskih metrov. Razgledi med potjo so slabi, saj večinoma hodiš po gozdu. Kadar se razgled odpre, se odpre na južno stran, kjer lahko vidiš Jelovico. Pogled se mestoma odpre tudi na Julijske Alpe, kjer seveda kraljuje Triglav.
Planina Velika Polana
Planina Velika Polana je bila v času najinega obiska operativna. To pomeni, da so se po njej sprehajale krave. Beseda “planina” namreč v slovenskem jeziku pomeni visokogorski pašnik. Vse planine, ki jih imamo v Sloveniji, so bile v nekem času torej visokogorski pašniki. Ko sem se začela zavedati hoje v hribe, je bila večina planin opustelih, sedaj pa se na njih vrača življenje. Nekatere imajo krave, druge pa drobnico (torej ovce in/ali koze).

Pašne živali naredijo planino
Na njej stojita dve pastirski domovanji, eno izmed njih sem obiskala na moje prvem obisku (ko prideš na planino, je to desna staja). Tako sva se z očetom podala naproti le-tej. Ko sva prišla v ograjo – ograje se okoli hiš na planini postavljajo, da imaš vsaj nekaj prostora okoli hiše, ki ga živali ne pokakajo – pa zagledam partnerko od mojega sošolca, ki me takoj prepozna po mojem planinskem društvu.
Z očetom naročiva čaj in zraven dobiva še piškote za zajtrk. Izkaže se, da moj sošolec in njegova partnerica svoje vikende preživljata na planini, da uideta stresu medtedenskega življenja. Zaradi tega sva se na planini zadržala veliko dlje, kot bi se sicer, vendar smo morali priti na tekoče o tem, kar se nam je zgodilo v času, ko se nismo videli.
Pot na planino Javornik
Ko smo se pogovorili, sva se z očetom odpravila naprej. Želela sva si ogledati še planino Javornik, iz katere vodi na Storžič pot, po kateri moj oče omenjene gore še ni osvojil.
Pot na planino Javornik z Velike Polane preči strmo pobočje na južni strani Storžiča. Pot je tehnično lahka, vendar za boječe mogoče malo preozka. Seveda po njej lahko brez problema hodiš, vendar pa boš lahko imel(a), če se bojiš višine, malo nelagoden občutek, ko hodiš po tej poti.
Pot traja približno pol ure po njej pa narediš okoli 70 višinskih metrov, saj se moraš kar nekajkrat povzpeti in spustiti, čeprav načeloma pot poteka po izohipsi.
Planina Javornik
Planina Javornik je bila v času najinega obiska prav tako operativna. Razlika je bila samo ta, da sva bila na celotni planini sama samcata. No ja, midva in krave. Tako sva se odločila, da si na planini odpočijeva in nabereva novih moči; torej sva pojedla hrano iz nahrbtnika.

Planina Javornik
S planine Javornik pogled vleče na Storžič, ki pa je bil v času najinega dopusta zavit v meglice. Nekaj meglic se je prikradlo celo na fotografijo, ki sem jo naredila s Storžičem v ozadju.
Pot na Storžič poteka po grapi, ki je vidna na fotografiji, in rada bi jo osvojila v bližnji prihodnosti. Bojda je sicer strma, ampak primerna tudi za zimski vzpon na Storžič.
Pot proti avtu
S planine Javornik sva se spustila nazaj proti avtu. Tudi ta pot je tehnično lahka, ampak, za razliko od poti na Veliko Polano, skoraj vseskozi strma. Tako višino dobiš (ali izgubiš) hitro. Pot poteka skozi gozd, ki pa ga je žled pred dvema letoma zelo poškodovala.
Pot se je streljaj preden sva prišla nazaj do avta pridružila poti, ki sva jo uporabila za vzpon. Pri avtomobilu sva se nato preobleka in se podala nazaj domov.

Storžič v meglicah
Med vožnjo domov pa sva opazila, da se okoli Storžiča še vedno klatijo meglice, kar sva tudi ujela v zgornjo sliko.
Oprema
Za obisk Velike Polane ti (kot vedno) svetujem pohodniške čevlje in palice. V zimskih razmerah bodo zaradi strmin sigurno prav prišle tudi dereze.
V nahrbtnik ali kakšno drugačno torbo daj še nekaj tekočine; če imaš možnost, si pozimi skuhaj čas in ga daj v termo steklenico, da bo ostal topel. Oba pastirska stana, ki sem ju opisala v prispevku nista planinski koči in možnost obstaja, da nista oskrbovana, zato s seboj vzemi hrano in pijačo.
Za pohode, sploh v sončnem vremenu, ne pozabi vzeti kreme za sončenje in sončnih očal. Glede na letni čas pa za vsak slučaj vzemi s seboj še kakšne rokavice in kapo ter kakšno majico za preobleči, če se močno potiš (kot se na primer jaz).
To bi bilo vse za danes; do naslednjič te prav lepo pozdravljam.