Čemšeniška planina
Pozdravljen(a)!
V nedeljo, 23.10.2016, sem se z očetom povzpela na goro v Posavskem hribovju, imenovano Čemšeniška planina. Ker so mi službene obveznosti do sedaj preprečevale objavljanje prispevkov, sem se odločila, da to sedaj naredim za vse osvojene planine letos. Počasi se daleč pride, zato bom moje podvige opisala do konca letošnjega leta. Ampak zaenkrat dovolj o tem; gremo na opis mojega izleta na Čemšeniško planino.
Kratek opis gore Čemšeniška planina
Kot sem omenila je Čemšeniška planina hrib v Posavskem hribovju. Njen najvišji vrh, imenovan Črni vrh je visok 1.204 m, kar Čemšeniško planino uvršča med najvišje vrhove Posavskega hribovja. Na žalost večino Čemšeniške planine prekriva gozd, predvsem tudi Črni vrh, zato z nje ni najlepših razgledov. Lep razgled se odpre pri Domu dr. Franca Goloba, vendar samo proti jugu, kjer lahko vidimo Posavsko hribovje.
Pot do izhodišča
Pot na Čemšeniško planino sva z očetom začela v dolini Zaplanščice (več o navodilih, ki sva jih uporabila, pa na hribi.net). Najprej sva se zapeljala po štajerski cesti do izvoza Trojan, nato pa nadaljevala po stari cesti proti Vranskem in zavila desno pri oznaki za Zaplanino. V nasprotju z opisom sva se z avtom zapeljala višje. Nisva imela namreč namena, da bi gulila podplate po asfaltni cesti. Asfaltirani cesti sva tako sledila do konca, kjer bi morala naravnost nadaljevati po makadamu. Tako sva si prihranila kako uro hoda po trdem asfaltu.
Pot na Čemšeniško planino
Na začetku poti sva na cesti opazila velike kostanje, vendar sva se odločila, da jih nabereva nazaj grede. Pot sprva sledi makadamski cesti do zaselka “Podlesnik”. Pri Podlesniku sva srečala ogromnega bernskega planšarja, ki je na naju skoraj 15 min hoje neprestano lajal.
No, psa sva se pri Podlesniku znebila in pot na Čemšeniško planino nad zaselkom nadaljevala po ožjem, za traktor primernem, kolovozu. Med potjo do sedla “Presedlje” naju je na hitro celo oplazilo sonce. Čeprav opis poti, ki sem ga zgoraj dala v hiperpovezavo, pravi, da pri kapelici na sedlu zaviješ desno, se pot iz ceste odcepi malo prej. Nad poljem je prvo spominsko obeležje NOV. Pot nato nekaj časa vodi čez travnike, dokler ne izgine spet v gozdu. Ko sva prišla v gozd, se je spustila gosta megla, razvidna tudi na naslovni sliki.
Pot naju je nato vodila do razcepa – desno je bila pot do doma, levo pa na Črni vrh. Odločila sva se, da se povzpneva na vrh, in to dokaj uspešno storila. Pot na Črni vrh je namreč prekrita s podrtimi drevesi, tako da sva na koncu vrh osvojila na živo, ker poti v megli pod drevesi nisva našla.
Na vrhu sva nato naredila nekaj hitrih slik in se spustila dol na pot. Ker pa nisva videla oznak, sva nevede zavila napačno in se znašla pri prej omenjenem razcepu. Od razcepa sva se nato vrnila po poti, ki sva jo ravnokar prehodila (izgubila sva kar nekaj višinskih metrov). Po približno 15 min negotovosti sva končno srečala človeka, ki nama je razložil, da sva četrt ure stran od koče in da sva na pravi poti.
Dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini (1.120 m.n.v.)
Dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini stoji na jasi na južnem pobočju gore. Ime Čemšeniška planina sicer nakazuje, da so ljudje včasih najverjetneje uporabljali ta hrib kot gorski pašnik. Več o odpiralnem času doma si lahko prebereš na strani Planinske zveze Slovenije.
Midva sva se v domu podkrepčala s čajem, s seboj pa sva vzela en zavitek za mami in dve špehovki za naju. Od koče je v lepem vremenu razgled na Posavsko hribovje; v času najinega obiska pa sva videla le do Zasavske svete gore. Pred domom imajo tudi igrala za otroke, tako da je izlet na Čemšeniško planino lahko tudi družinski. Seveda h domu vodijo tudi krajše poti, kot je ta, ki sva jo prehodila.
Ko sva pojedla, sva se hitro odpravila v dolino. Dovolj sva imela oblačnega in vetrovnega vremena. Na hitro sva se ustavila še pri drugem NOV obeležju, ki leži le nekaj sto metrov od doma ob poti, po kateri sva prišla. Ko sva se nazaj grede spustila do sedla, naju je na sedlu obsijalo sonce in do konca izleta vztrajalo. Pobrala sva še kostanje, ki se jih ni nihče dotaknil, in se po stari cesti, s soncem obsijana, vrnila v Ljubljano.
Na svoji poti sva naredila 856 m višinske razlike (nekaj tudi zato, ker sva se izgubila), celotna hoja pa je trajala okoli 5 h.
Oprema
Za pohod na Čemšeniško planino boš potreboval vsaj pohodniške čevlje. Poleg tega priporočam še pohodniške palice in glede na trenutni čas tudi dereze. V zgornjem delu je steza namreč zelo ozka in v snegu je lahko nevarna za zdrs. Drugače je pot tehnično lahka in samo mestoma strma, večinoma se zložno vzpenja.
Če se boš odločil, da se na Čemšeniško planino povzpneš po tej poti, svetujem tudi tekočino. Hrano si lahko kupiš v domu (sladice so, po mojem mnenju, zelo okusne) ali pa si jo prineseš s seboj v nahrbtniku. Vsekakor pa se sama ne bi zanašala samo na tekočino, ki jo lahko kupiš v domu – pot traja predolgo.
Da prideš do izhodišča, kjer sva začela midva, vsekakor potrebuješ avto. Avtobus pa te sicer lahko pripelje zelo blizu izhodišča, ki je opisan na povezavi hribi.net. Na Črni vrh vodi tudi pot iz Trbovelj, kamor lahko prideš z vlakom, vendar je ocenjena na 4 h.
To bi bilo zaenkrat vse. Se bereva naslednjič.