Načrtovanje izleta v gore

Prav prisrčno pozdravljen(a)!

Kot si na mojem blogu lahko opazil, sama veliko hodim v gore. Nisem najhitrejša – največkrat sem celo med najpočasnejšimi, vendar pa imam z gorami kar nekaj izkušenj, zato sem se odločila, da na svojem blogu napišem tudi nekaj nasvetov o hoji v gore.

Začela bom z nasveti za načrtovanje izleta v gore, kakšne pripomočke lahko uporabiš in seveda, kaj sama mislim o le-teh.

Za začetek o omejitvah

Seveda bodo ti nasveti odvisni od mojih osebnih izkušenj. Gorniki, pohodniki, hribovci, planinci in drugi imamo vsi svoje izkušnje. Zato se bodo moji nasveti seveda razlikovali od nasvetov, ki bi jih dobili od nekoga drugega.

Kot sem zgoraj že napisala, nisem najboljša, najhitrejša, najmočnejša. Zavedam pa se, da ima vsak človek svoje sposobnosti in da obstajajo slabše ter boljše pripravljeni ljudje od mene. V opise svojih pohodov zato vedno napišem, kdaj bi lahko nekdo imel težave s potjo. Večina “resnih” hribovcev bi se pri večini mojih opisov samo nasmehnilo z mislijo, kje za vraga ona tukaj vidi nevarnost ali pa kako neizkušena mora biti.

To seveda ni res, je pa res, da globoko sočustvujem s človekom, ki se nečesa boji, njegovi prijatelji pa so ga s tem soočili in so mu zdaj nevoljni ali nemočni pomagati. Še posebej, če se to dogaja v gorah, kjer je lahko rezultat nepazljivosti poškodba ali celo smrt.

Posledično sem sama pri načrtovanju svojih poti v hribe vedno previdna, da se poučim o možnih zapletih na poteh in podobno. No, in prav to znanje bi rada prenesla na bralce mojega bloga – lahko jim bo kdaj priskočilo na pomoč, ali pa tudi ne. Imamo pa v svojih možganih toliko prostora, da nam znanje ne škodi (vsaj sama sem takega mnenja) in ga lahko vsrkamo kolikor ga želimo in zmoremo.

Načrtovanje izleta: “Kam?”

Načrtovanje izleta se največkrat začne z dilemo: “Kam naj grem?” Tudi meni to vprašanje povzroča kar nekaj preglavic. Najlažje se mu izogneš, tako da začneš “zbirati” žige, vrhove in podobno. Večina “resnih” planincev bo seveda ob tem stavku na veliko zavila z očmi. V smislu, da se v hribe hodi zaradi njihovih lepot, ne pa zaradi žigov. Tudi sama seveda v hribe hodim zaradi sproščanja in lepot, vendar pa se včasih lahko zmotiviram le z možnostjo novega žiga.

Zbiranje ciljev

Če se odločiš, da bo zbiral žige, imaš ogromno možnosti. Lahko si kupiš dnevnik Slovenske planinske poti (transverzale) in začneš pri tem. Lahko si kupiš dnevnike drugih slovenskih poti (večina je objavljenih tukaj).

Nekaj mojih dnevnikov, kamor zbiram žige

Seveda pa si lahko kupiš knjigo, v kateri so opisane slovenske planinske postojanke, ki so registrirane v Sloveniji. S slednjim sem jaz po nekaj letih prepričala mami, da zopet začne hoditi v hribe.

Vodnik po planinskih kočah v Sloveniji, s katerim sem mami ponovno zvabila v hribe (žigi so iz izleta, opisanega ta teden, in sicer na Kopitnik)

Družabni mediji

Drugi se boste seveda spet odločili, da spremljate raznorazne skupine na družabnih omrežjih in ideje dobivate od tam. Nekateri pa se boste odločili, da ideje poiščete drugod na spletu (sama najraje iščem izlete na portalu hribi.net).

Ali je izlet primeren zame?

Nekako si torej našel(našla) izlet na katerega komaj čakaš. Si preveril(a), ali je pohod primeren zate? V knjižnih vodnikih in na portalih, kot je zgoraj omenjen, je pri vsakem opisu poti tudi stopnja težavnosti in dolžina trajanja poti.

Težavnost

O tem, kaj naj bi določeni opisi težavnosti pomenili, bom napisala samostojni prispevek, zaenkrat naj bo dovolj, da več, da “lahka” pot načeloma pomeni pot brez jeklenic. To ne pomeni, da boš na nek vrh/kočo/planino/sedlo prišel z lahkoto, to pomeni samo, da do cilja načeloma ne boš potreboval rok za napredovanje in/ali ravnotežje. Seveda se ocena težavnosti od človeka do človeka razlikuje.

Predvideno trajanje poti

Dolžina trajanja je prav tako lahko varljiva. Nekatere opise poti so napisali planinci, ki so zelo sposobni, druge pa tisti, ki so počasnejši. Na hribi.net boš zato velikokrat videl(videla) komentarje na napačno ocenjen potreben čas. Sama se na predvidene čase na spletu največkrat požvižgam, večina jih ni primerna zame.

V nasprotju s tem so trajanja zapisana v zgoraj omenjeni knjigi od g. Dobnika zame skoraj vedno točna. Prav tako se skoraj vedno lahko zelo približam ocenam poti, ki so zapisane na smernih tablah ob poti. Sama zato trajanje poti ocenim po samih značilnostih poti: na strmih poteh vem, da naredim okoli 350 m v eni uri, na položnejših poteh pa vem, da v eni uri prehodim 5 km. S tema dvema podatkoma potem nekako ocenim, koliko bo pot res trajala.

Pripomočki za načrtovanje izleta

V tem času je seveda najpomembnejši pripomoček internet.

Dobra stara kompas in zemljevid

Poleg tega ti svetujem, da si omisliš tudi kompas in se ga naučiš uporabljati (mogoče še celo sama nekaj napišem na to temo). Če se boš namreč kdaj na poti izgubil, te bo lahko kompas rešil iz zagate. Seveda pa ti kompas lahko pomaga le delno, drugi del tega je tudi zemljevid.

Sama imam najraje zemljevide 1:25.000, ki so v zadnjih letih vedno bolj pogosto pojavljajo. Zemljevidi 1:50.000 so prav tako uporabni, vendar manj natančni. Čeprav oboji zemljevidi temeljijo na DTK (državna topografska karta) 25 in DTK 50 zadnja dva tipa zemljevidov odsvetujem, in sicer zaradi tega, ker so tiskane izdaje stare, na njih pa “manjkajo” vrisane planinske poti.

Nekaj mojih zemljevidov in moj kompas. Od leve proti desni si sledijo: Storžič (nova karta zgoraj in stara spodaj), karte 1:50.000 (karta Dolenjska iz začetka Slovenije, DTK 25, karta Polhograjsko hribovje iz časov ranjke Jugoslavije ter trenutno karta Posavcev 1:50.000), Julijske Alpe od Siddate (je bila nagrajena kot najboljša karta leta) ter izletniška karta Kočevje

GPS ali Glonass

Poleg kompasa si lahko omisliš tudi GPS in/ali Glonass. Oboje najverjetneje lahko uporabljaš kot aplikacijo na svojem pametnem telefonu/tablici. Opozorila bi samo, da je GPS za svojo natančnost odvisen od baterije, medtem ko kompas ni. Slišala sem namreč že kar nekaj zgodb, ko so se ljudje izgubili, ker so šli na pot z napol praznim pametnim telefonom, ki je takoj po začetku poti crknil.

Za načrtovanje izleta sama sicer najraje uporabljam zemljevide zaradi njihovih velikosti. Tako lažje dobim občutek, kje točno se nahajam in kaj vse je okoli. Seveda ti isto omogoča tudi program, ki ga dobiš ob nakupu GPS aparata in ga lahko inštaliraš na osebni računalnik, vendar je tam zame še vedno preveč raznega skrolanja in podobno.

Knjižni vodiči

Za konec bi omenila še knjige. Vodnike za izlete v gorah si lahko sposodiš v večini slovenskih knjižnic. Večje izmed njih imajo pohodništvu posvečene posebne police ali pa celotne regale. Seveda lahko te vodnike tudi kupiš.

V nasprotju z internetom (ki v gorah včasih ne lovi in vedno potrebuje baterijo) knjige lahko samo daš v nahrbtnik in ti v primeru, da si zašel(zašla) s poti takoj pomagajo. Po drugi strani pa so knjige težke, kar moraš upoštevati pri teži, ki jo boš zmetal v nahrbtnik.

Sama knjige za pripravo na pot rada uporabljam od opravljanja izpita za prostovoljnega vodnika PZS (kaj to je, si lahko prebereš tukaj), ko sem osvojila potrebne besede za razumevanje včasih skopih opisov poti (več o izrazoslovju sledi v posebnem prispevku).

To bi bilo za danes vse; naslednje nasvete lahko pričakuješ čez dva tedna.