Kopitnik

Pozdravljen(a)!

Tokrat se ti po dolgem času spet oglašam s prispevkom iz pohoda v naše hribe. Tokrat sem s staršema obiskala posavske revirje, bolj natančno goro Kopitnik.

Kratek opis gore Kopitnik

Kopitnik je 910 m visok vrh v Posavskem hribovju. Leži severno od Zidanega mostu in nekako jugo-zahodno od Rimskih toplic. Za razliko od Mrzlice, ki sem jo opisala nazadnje, je Kopitnik nižji in ima vrh porasel z gozdom. Razgled z vrha se odpre predvsem na južno stran, kjer lahko opazujemo Veliko kozje in Lisco, medtem ko je na severu poraščen z gozdom in razgleda posledično ni pretiranega.

Pogled s Kopitnika na vzhod

Pot do izhodišča

Ker sem ravno prebolela krajšo bolezen in imela s seboj svojo mami, sem Kopitnik osvojila iz Planinskega doma v Gorah. Do njega smo se pripeljali z avtom iz Hrastnika. Tako sem se že drugič v treh tednih podala v revirje in osvojila enega izmed vrhov v Posavskem hribovju.

Planinski dom v Gorah (762 m.n.v.)

Glede na nadmorsko višino sem sicer menila, da bi bilo bolj prikladno ime “Planinski dom v hribih”. Za 762 m namreč ne bi rekla, da je gora, čeprav točne razlike med hribi in gorami težko določimo. Ko pa sem prispela v Gore sem ugotovila, da je to ime vasi – tudi naslov planinskega doma je bil Gore. Naj te torej ime ne zavede; čeprav je v bistvu v hribih, je v resnici v gorah.

Planinski dom je lepo urejen in ima prijazno osebje. Starša sta si privoščila zavitek, vendar ga zaenkrat še nista poskusila; sama sem zavitek z muko preskočila.

Več o domu lahko najdeš na strani PZS oziroma tukaj. Trenutno je odprt vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Planinski dom v Gorah je točka na Zasavski planinski poti in leži na trasi Slovenske turnokolesarske poti (STKP).

Pot na Kopitnik

Pot na kopitnik traja dobro uro, premagati pa moraš okoli 200 višinskih metrov. Pot se sprva spusti po cesti, po kateri si se ravnokar pripeljal, vendar po nekako četrt ure zaviješ na razne bližnjice, ki sekajo cestne serpentine in ti prihranijo stopala.

Pot je zmerne strmine in je tehnično lahka. Počasi se dviga in včasih tudi rahlo spusti. Na žalost pot ne poteka dovolj visoko, da bi potekala nad gozdno mejo, vendar pa na nekaterih mestih pot preide na travnike in takrat se pogled odpre enkrat na jug na Posavsko hribovje, drugič na sever na Kamniško-Savinjske Alpe.

Na žalost so se na severu, sončnemu vremenu navkljub, zadrževale meglice in razgled na KSA je bil slab. Vseeno so se bežno videli Ojstrica, Planjava, Grintavec in Skuta. Zadnja dva sta sramežljivo samo z vrhovoma kukala izza oblaka.

Koča na Kopitniku (865 m.n.v.)

Koča na Kopitniku leži na severni delu rahle vzpetine prekrite z gozdom. Kar seveda pomeni, da se je sonček kmalu skril za goro in na klopcah pred kočo je bila hitro hladna senca. Koča je odprta čez vikende in večino praznikov, oskrbuje jo PD Rimske Toplice, trenutno pa zanjo skrbijo prostovoljci društva z razdelanim planom dežurstva. Osebje koče je izredno prijazno, cene pa več kot zmerne. Več o koči si lahko prebereš na spletni strani PZS.

Koča je ena izmed točk Zlatorogove transverzale ponosa in je točka Poti NOB (žigi “Spomini na NOB”). Pred kočo imajo lepo poskrbljeno za zabavo najmlajših in urejen pasji kotiček. Pasji kotiček ima tudi vrečke za pobiranje pasjih kakcev.

Koča na Kopitniku – Otroška igrala in pasji kotiček

Kopitnik (910 m.n.v.)

Kopitnik je vrh, ki je od koče oddaljen približno 20 minut. Pot nanj je okoli 15 minut lahka in poteka po gozdni cesti in po poteh malo gor in malo dol. Zadnjih 5 minut poti je zahtevnih, vendar so za lažje premagovanje strmine v pomoč jeklenice.

Pot v tem zadnjem delu poteka desno od grebena, kar pomeni, da je na obe strani izpostavljena. Vendar pa je pot dovolj široka, da jeklenica v suhem vremenu niti ni nujno potrebna, je pa vsekakor dobrodošla pomoč. V mokrem vremenu pa je ta jeklenica najverjetneje nujno potrebna za varno premagovanje poti.

Vrh Kopitnika je odprt na vzhod, zahod in jug, na severu pa gozd preprečuje lep razgled. Kjer se razgled odpre, se vidi Veliko kozje in Lisca. Najverjetneje se v manj megličastem vremenu vidijo tudi drugi hribi v okolici, vendar danes vidljivost soncu navkljub ni bila najboljša.

Naslovna slika pa te lahko prepriča o strminah – Kopitnik je na južno stran enako kamnit in izpostavljen kot okoliški vrhovi. Z vrha sva se z očetom vrnila v kočo, nato smo pojedli hrano, se podkrepčali s čajem in vrnili na planinski dom v Gorah po isti poti po kateri smo prišli.

Oprema

Za obisk Kopitnika ti svetujem pohodniške čevlje, vsaj v tem letnem času. Če uporabljaš pohodne palice, te prav tako vzemi s seboj. V zimskih razmerah bodo sigurno prav prišle tudi dereze; sama za takšne pohode uporabljam dereze Verige Lesce. Danes je bila zemlja namreč zmrznjena, vendar suha, zato dereze niso bile potrebne. Veliko ljudi seveda hodi brez derez. Sama imam pozimi vedno s seboj v nahrbtniku dereze, saj se pri zdrsih hitro lahko poškoduješ. (Zanimivo dejstvo pa je tudi, da je večina nesreč v naših gorah, kjer posreduje GRS, vzrok nesreče zdrs. Tudi planinka, ki je v soboto, 3.12.2016, umrla na Ratitovcu, je umrla zaradi zdrsa.)

V nahrbtnik ali kakšno drugačno torbo daj še nekaj tekočine; če imaš možnost, si skuhaj čas in ga daj v termo steklenico, da bo ostal topel. Glede na to, da sta na opisani poti dve planinski postojanki, ki sta čez vikend odprti, lahko tekočino kupiš tudi v obeh kočah. Enako velja za hrano. Sama vedno s seboj vzamem oboje.

Z avtom se lahko pripelješ do obeh koč, cesta do planinskega doma v Gorah je dobro vzdrževana in mestoma ozka. Lahko pa si izlet seveda podaljšaš in se na Kopitnik povzpneš iz Zidanega mosta ali Rimskih toplic. Do obeh krajev vozi vlak in na obeh poteh se boš zadržal dobri dve uri ter premagal okoli 700 m višinske razlike.

Za pohode, sploh v sončnem vremenu, ne pozabi vzeti kreme za sončenje in sončnih očal. Glede na letni čas pa za vsak slučaj vzemi s seboj še kakšne rokavice in kapo ter kakšno majico za preobleči, če se močno potiš (kot se na primer jaz).

To bi bilo za danes vse. Do naslednjič.