Trgatev oziroma obiranje oljk v Istri 2016

Pozdravljen(a)!

Družina prijateljičinega fanta ima nasad oljk v bližini vasice Funtana v Istri. Med najinim pogovorom sem enkrat izrazila željo, da bi obirala oljke, saj tega še nisem počela. To leto me je prijela za besedo in povabila na obiranje oljk.

Vožnja proti Funtani

Ker sem se zaradi pohoda s PD Mercator vračala v Ljubljano že v soboto, sem se morala dol peljati sama, saj se je večina ostalih povabljencev vračala kasneje. Navsezadnje sta bila ponedeljek in torek v Sloveniji dela prosta dneva, vreme pa je bilo sončno in je vabilo na morje.

Tako sem se torej na zbirno mesto v Poreču odpravila sama. Po dolgem času sem zopet potovala na morje. V svoji mladosti sem namreč vsako poletje preživela nekaj tednov blizu Funtane, saj sem z družino hodila v kamp Valkanela, kjer je imel Mercator sindikalne počitniške kapacitete. Ker je večina moje družine po očetovi strani enkrat v življenju delala za Mercator, smo s tem velikim slovenskim podjetjem pač kar dobro povezani.

Seveda se je, odkar sem zadnjič obiskala Valkanelo, vse popolnoma spremenilo. V Sloveniji imamo od Razdrtega do Kopra avtocesto, hitro cesto pa so zgradili tudi Hrvati na svoji strani. V Poreču sem torej bila dokaj hitro, glede na moje spomine celodnevnega potovanja po lokalnih magistralnih cestah. S seboj sem sicer imela s seboj GPS na telefonu, ki pa mu je ratalo, da me je narobe usmeril. Na lokalni cesti za izvozom, kamor me je usmeril, je bila namreč zapora ceste in posledično obvoz.

Izgubljena na obvozu

Obvoz me je peljal okoli riti v varžet, skozi male vasice po ozkih cestah in kolovozih. V tem trenutku sem dobila SMS od prijateljice, da bo rahlo pozna. Najprej sem si oddahnila, ker nisem več edina zamujala. Potem pa sem ji odpisala, da sem se tudi jaz malo zgubila, ampak sem se tudi že našla.

Končno sem torej našla Poreč in zbirno mesto. Nisem pa našla uvoza v parkarišče, zato sem se parkrat peljala okoli rondoja, ko sem se odločila, da bom pač zavila na prvo prosto pot in parkirala. Čakala sem približno eno minuto, ko je za menoj parkiral prijateljičin avto. Ve se, da je moj manever z avtom opazovala in da smo se takoj zjutraj nasmejali moji spretnosti v rondoju.

Ko smo se torej vsi obiralci oljk našli, smo nadaljevali v Funtano v nasad, kjer nas je pred obiranjem počakal še obilen zajtrk. Ob zajtrku smo dobili osnovna navodila o česanju oljk in urnik obrokov. Ko sem slšala, kakšno količino hrane so predvideli za nas, sem si predstavljala res hudo obliko fizičnega dela.

Obiranje oljk

Izkazalo se je, da so gostitelji bili le dobri gostitelji. Delo, ki smo ga morali opraviti, je bilo sicer fizično, vendar ne naporno ali zahtevno. V samem bistvu je obiranje oljk česanje oljk. Dobiš posebne majhne grabljice, s katerimi češeš oljkine veje in tako poskrbiš, da olive padajo na tla. Na tla si seveda sprva položil plahto, kamor se olive ujamejo. Ko je plahta polna, olive s plahte pretreseš v gajbico in nadaljuješ.

Obiranje oljk 2016 – Olive v gajbici

Če sem si prav zapomnila, je drevo oljke odraslo, ko lahko proizvede 30 kg oliv. 10 kg oliv pa da okoli 1 l olja. V nasadu je bilo čez 100 dreves, vendar pa so le redka drevesa odrasla. Večina dreves je okoli 2 m visokih in dajo ena več druga manj oliv.

Nekatera izmed njih smo imeli počesana v hipu, spet druga smo česali v nedogled. Samo delo je za pisarniškega delavca (kot sem sama) sproščujoče. Ne vem pa, kako sproščujoče bi bilo, če bi bilo to delo, s katerim bi se preživljala. Predstavljam, da bi me norme in podobno spravljale ob živce. Toda, tukaj ni bilo norm in zdelo se mi je, da smo komaj začeli z delom, ko smo že imeli pavzo za kosilo; le-to je bilo spet obilno. Med zajtrkom in kosilom so nam seveda postregli še s pijačo (alkoholno ali ne – odvisno od želja).

Po kosilu smo nadaljevali z obiranjem oljk do večera, ko smo končali s sončnim zahodom. V temi namreč ne moreš več delati. Ponoči je sledila še obilna večerja. Po večerji smo se počasi odpravili v kamp Palidor, kjer smo imeli zakupljene mobilne hiške za prenočevanje.

Mobilna hiška

Mobilna hiška je bila super urejena. Ko sem jo bolje pogledala, sem ugotovila, da bi bilo to moje popolno domovanje – ravno dovolj veliko, vendar dovolj majhno, da bi zmogla opraviti gospodinjska dela. Sedaj sem končno razumela, zakaj je bivša sodelavka vedno rada preživljala svoj dopust po različnih kampih v mobilnih hiškah.

Hiška je imela vse: kuhinjo, TV, dve kopalnici z WC-jem, dve spalnici. V eno hiško se nas je namestilo 5 in prav dobro smo spali. Na žalost zaradi “trotlzihr” fotoaparata nisem imela dovolj širokega kota za dobro fotografijo, ampak več o mobilnih hiškah in kampu si lahko prebereš tukaj.

Vrsar

Naslednje jutro smo se nekateri zbudili zgodaj, drugi bolj pozno. Zgodnejši smo se napotili v Vrsar na jutranjo kavo in zajtrk. Vrsar je bil v tem času izredno miren, čeprav so nam domačini še vedno poskušali prodati raznorazne oglede in izlete.

Obiranje oljk 2016 – Pogled na Vrsar

V Vrsarju smo se malo sprehodili, nato pa se usedli na kavo in popili jutranjo dozo. Sama sicer ne pijem kave, vendar pa so jo vsi ostali v skupini pili, tako da sem se jim prilagodila. Po kavi smo se odpravili nazaj na obiranje oljk.

Drugi dan je obiranje potekalo podobno kot prejšnji, le da smo obirali le manjša drevesa, ki so bila zato hitreje obrana, bilo pa jih je več. Veliko več. Tako se je nadaljevalo do kosila. Po kosilu pa sem se počasi poslovila in se odpravila nazaj domov. Moj izlet je bil super. Naužila sem se sonca in morskega zraka, se sprostila pri česanju oljk in se družila. Fizično delo, ki sem ga zato morala opraviti je bil prazen ništrc.

Oprema

Prvo, kar potrebuješ za obiranje oljk je seveda oljka. Kolikor sem uspela podeskati po internetu, agencije tega še ne ponujajo v velikem merilu (kot ponujajo na primer obiranje mandarin). Uspela sem sicer najti nekaj hrvaških ponudnikov, vendar ne veliko.

Za obiranje potrebuješ omenjene grabljice, vendar po moji izkušnji ti to dajo v samem nasadu, zato ti vanje ni potrebno investirati. Najverjetneje je tudi hranjenje odvisno od nasada do nasada – pri trgatvi vina je v nekaterih vinogradih potrebno s seboj prinesti malico, drugje pa je vključena. Prav tako velja za pijačo. Omenila bi, da je obiranje oljk, čeprav nezahtevno, vseeno fizično delo in da se boš pri njem najverjetneje potil. (Eni bolj, eni manj – jaz seveda bolj.)

To bi bilo to. Bi pa še omenila, da bom naslednje leto tudi šla obirat oljke, če bom povabljena – ja, tako všeč mi je bilo.